APDEJT.si

Kremelj si prizadeva za novo srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zadnje srečanje med Putinom in Trumpom je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o možnih rešitvah za vojno v Ukrajini. Trump je prejšnji mesec odpovedal načrtovani vrh v Budimpešti, ker se mu 'časovni okvir' ni zdel primeren.

Iranski predsednik Pezeshkian je izjavil, da Iran si prizadeva za mir, vendar ne bo popustil pritiskom in ne bo opustil svojega jedrskega in raketnega programa. Zavrnil je ameriško prisilo in pozive k omejitvi iranskih obrambnih zmogljivosti. Prav tako je poudaril, da Iran ne bo pristal na pogajanja o svojih obrambnih zmogljivostih in ne bo opustil bogatenja urana, kar so pogoji, ki jih je postavil Trump za umik sankcij.

V Boliviji je s prevzemom predsedniškega položaja Rodriga Paza, ki je naklonjen gospodarstvu, končana 20-letna era levičarskih vlad. Paz je v soboto v parlamentu v La Pazu prisegel kot novi predsednik. Kmalu zatem sta Bolivija in ZDA napovedali ponovno vzpostavitev diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov, ki so bili omejeni zadnjih 17 let. Bolivija se sooča z najhujšo gospodarsko krizo v zadnjih 40 letih.

Južnokorejska obveščevalna služba poroča, da je Severna Koreja pripravljena na sedmi jedrski poskus v Punggye-riju in bi ga lahko hitro izvedla, če se bo Kim Jong-un tako odločil. Pripravljajo se tudi na izstrelitev vohunskega satelita.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Nigerijska vlada je pozvala svoje državljane, naj ohranijo mirno kri, medtem ko se razvijajo diplomatske napetosti med Nigerijo in Združenimi državami Amerike. Minister za informiranje in nacionalno orientacijo, Mohammed Idris, je izjavil, da ima predsednik Bola Ahmed Tinubu vse potrebno za zaščito interesov Nigerije.

Uradniki v Kolumbiji so sporočili, da bo država nadaljevala z izmenjavo obveščevalnih podatkov z mednarodnimi agencijami, ki se borijo proti trgovini z drogami.

Kitajsko zunanje ministrstvo ni želelo komentirati izjav generalnega konzula Kitajske v Osaki, Šuea Džjana, ki je na družbenih omrežjih zagrozil japonski premierki Sanae Takaiči z obglavljenjem zaradi njenih izjav o Tajvanu.

Kitajska je uporabila svojo trgovinsko moč, da bi se uprla ameriškim carinam. Derek Wang, prodajalec pametnih kuhinjskih pripomočkov, se je pripravil na motnje zaradi naraščajočih ameriških carin na kitajski uvoz, a se je izkazalo, da je povpraševanje še naprej raslo. Kitajska je dosegla presenetljivo gospodarsko rast kljub trgovinski vojni z ZDA.

Tiskovni predstavnik je sporočil, da je skupina domnevnih haitijskih gangsterjev ta teden streljala na ameriške sile, ki so varovale ameriško veleposlaništvo v Port-au-Princeu. V incidentu ni bil poškodovan noben marinec. Incident je ponovno izpostavil napeto varnostno situacijo v državi.

Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.

Na ključnih lokalnih in državnih volitvah leta 2025 so demokratski kandidati in pobude premagali svoje republikanske tekmece, pri čemer je bila dostopnost ključno vprašanje za volivce. V Venezueli Nicolás Maduro zaostruje ukrepe proti disidentom, medtem ko ZDA razmišljajo o spremembi režima. Vodilni ekonomist pa opozarja na nevarnost 'trojnega balona'.

Predsedniški urad Južne Koreje je potrdil, da sta predsednika Južne Koreje in Združenih držav Amerike med nedavnim srečanjem razpravljala o možnosti, da bi Južna Koreja sama gradila jedrske podmornice. Dogovor naj bi vključeval dobavo goriva s strani ZDA, medtem ko bi reaktorje razvijala Južna Koreja. Urad je poudaril, da končni dogovor ne predvideva nujno uporabe visoko obogatenega urana.

Visoki svetovalec sudanske paravojaške skupine Sile za hitro podporo (RSF) je dejal, da izjave ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki pozivajo k ustavitvi vojaške podpore RSF iz tujine, ogrožajo globalna prizadevanja za prekinitev ognja. Rubio je dejal, da ZDA vedo, kdo dobavlja orožje RSF in da se mora ta podpora končati. Opozoril je na humanitarne razmere v Sudanu in dejal, da je treba nekaj storiti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je zagrozil z vojno Kabulu po nedavnih terorističnih napadih v Islamabadu, za katere Pakistan krivi afganistanski talibanski režim. Asif je namignil na možnost izvedbe operacij znotraj Afganistana kot odgovor na te napade, s čimer je opozoril, da je Kabul prinesel vojno v Pakistan.

Predsednik Donald Trump je poudarjal, da je promocijska košarica za zahvalni dan v Walmartu cenejša kot lani, vendar ni omenil, da vsebuje manj izdelkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel madžarskega premierja Viktorja Orbána. Med srečanjem je Trump izjavil, da podpira Orbána na volitvah in ga pohvalil kot odličnega voditelja. Novinarjem je Trump dejal, da razmišlja o odpravi sankcij za uvoz ruske nafte za Madžarsko. Orbán se je Trumpu zahvalil za podporo.

V mestu Kano v severni Nigeriji so potekali protesti proti grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa z vojaškim posredovanjem v državi. Protestniki, med katerimi so bili tudi člani islamskega gibanja IMN, so izražali nasprotovanje Trumpovim izjavam o morebitnem napadu na Nigerijo zaradi boja proti terorizmu in trditvam o genocidu nad kristjani.

CIA je več kot desetletje izvajala tajno operacijo v Afganistanu, v kateri je z letali trosila gensko spremenjena semena maka, da bi zmanjšala moč opija, ki se uporablja za proizvodnjo heroina. Po poročanju Washington Posta je bil cilj programa, ki se je začel leta 2004, spodkopati industrijo drog, ki je financirala talibane, vendar sta učinkovitost in posledice sporne.

Kremelj je ponovno izrazil upanje na skorajšnje srečanje med predsednikoma Putinom in Trumpom. Zadnje srečanje med njima je potekalo avgusta na Aljaski, kjer sta razpravljala o rešitvi vojne v Ukrajini, vendar pogovori niso prinesli preboja. Načrtovani vrh v Budimpešti je bil odpovedan.

Ameriški State Department je uradno sporočil, da je predsednika Sirije v prehodnem obdobju, Ahmeda aš-Šaraa, umaknil s seznama teroristov. Razlogi za to odločitev niso bili navedeni v sporočilu za javnost.

Iran je Združene narode pozval k obsodbi in preiskavi priznanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da je ZDA neposredno ukazala izraelski vojaški napad na Iran. Iranski predstavnik pri ZN, Amir Saeid Iravani, je Trumpovo priznanje označil za 'kriminalno' in poudaril neposredno odgovornost ZDA v 12-dnevni vojni proti Iranu, zahtevajo pa tudi odškodnino.

Donald Trump je dejal, da ima obveznost tožiti BBC, ker naj bi zavajala javnost z urejanjem njegovega govora z dne 6. januarja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da se bo tožba nadaljevala ne glede na morebitno opravičilo BBC. Trump naj bi sprožil tožbo v imenu državljanov ZDA in Velike Britanije, ki zaupajo BBC pri poročanju resnice.

Zaradi izraelske blokade vstopa tovornjakov s pomočjo v Gazo, se prenatrpane javne kuhinje trudijo zagotoviti hrano prebivalcem. Razmere so kritične, saj humanitarna pomoč ne doseže tistih, ki jo najbolj potrebujejo.

Mesec dni po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom v Gazi, ki se je zgodila po številnih neuspelih poskusih, ostaja stanje nestabilno.

Jemensko notranje ministrstvo je sporočilo, da so odkrili in uničili veliko vohunsko mrežo, ki je delovala za Mossad, CIA in savdsko obveščevalno službo.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je napovedal namero, da zapre vojaški radio, da bi ohranil 'vojaško nevtralnost', kar je sprožilo kritike glede groženj svobodi tiska in demokratičnim vrednotam. Katz trdi, da je bil radio ustanovljen kot glas in uho za vojake IDF in njihove družine, ne pa kot platforma za izražanje mnenj.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Nancy Pelosi, nekdanja predsednica ameriškega predstavniškega doma, je napovedala, da se ne bo več potegovala za ponovno izvolitev. V skoraj šestminutnem videu, objavljenem na platformi X, je povzela svojo politično pot, vključno z obiskom Tajvana avgusta 2022. Pelosi je bila prva ženska na položaju predsednice predstavniškega doma.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v govoru v Knesetu dejal, da se spopad z izraelskimi sovražniki, zlasti v Libanonu in Gazi, še zdaleč ni končal. Hamas in Hezbolah se po njegovih besedah ponovno oborožujeta in ne opuščata cilja uničenja Izraela. Netanjahu je dodal, da je njegova vlada odločena s trdo roko vsiliti spoštovanje sporazumov o prekinitvi ognja, ki so bili sklenjeni pod pritiskom ZDA.

Predstavniki švicarskih zasebnih podjetij so se nedavno pogovarjali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o trgovinskih vprašanjih, predvsem glede carin. Srečanje je v Švici vzbudilo upanje, nadaljnje pogovore pa bo vodil ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer.

Pod vodstvom Trumpa ZDA delujejo kot imperij brez zadržkov v Latinski Ameriki. Država odkrito uveljavlja svojo moč in vpliv v regiji, kar povzroča nestabilnost in kaos.

Bela hiša trdi, da spletna tržnica Alibaba zagotavlja tehnološko podporo kitajski vojski pri "operacijah" proti ciljem v Združenih državah, poroča poročilo. Obtožbe poudarjajo naraščajoče napetosti med ZDA in Kitajsko glede tehnologije in nacionalne varnosti.

Donald Trump je povabil 20 talcev, ki jih je Hamas izpustil na podlagi mirovnega sporazuma 13. oktobra, na obisk v Belo hišo. Med povabljenimi je tudi državljan Srbije.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali resolucijo, ki bi omejila predsednika Trumpa pri vojaškem posredovanju v Venezueli brez odobritve kongresa. Predlog zakona je sledil nedavnim napadom na tihotapske ladje v Karibskem morju in Tihem oceanu, vendar ni dobil zadostne podpore za sprejetje. S tem je Trumpu omogočeno izvajanje vojaških akcij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je madžarskega premierja Viktorja Orbána označil za "odličnega voditelja" in pohvalil njegovo delo. Med srečanjem v Beli hiši sta Trump in Orbán sklenila pomembne dogovore, Orbán pa je od Trumpa prejel podpisan klobuk.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro odgovoril na nedavne napade Združenih držav Amerike na kolumbijske čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, ki naj bi prevažali droge. Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa posvaril, naj »ne prebuja jaguarja«, s čimer je opozoril na morebitne posledice takšnih dejanj.

Ameriški odbor za nadzor predstavniškega doma je objavil približno 20.000 strani dokumentov, ki naj bi izvirali iz komunikacije pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Slovaški list SME je analiziral del arhiva in poročal, da je našel domnevno neposredno e-poštno korespondenco med Epsteinom in diplomatom Miroslavom Lajčakom iz leta 2018.

Kitajska je uradno vključila v uporabo svojo tretjo in najnaprednejšo letalonosilko Fujian. S tem korakom Kitajska krepi svojo mornariško prisotnost in posodablja vojsko pod vodstvom Xi Jinpinga. Fujian, opremljena z elektromagnetno katapultno tehnologijo, predstavlja pomemben mejnik v kitajskem mornariškem razvoju in povečuje njeno sposobnost projekcije moči v Indo-Pacifiški regiji.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je napovedal podpis deklaracije o celovitem strateškem partnerstvu in zavezništvu z Rusijo. Poudaril je tudi, da Združene države Amerike, Kitajska, evropske in azijske države priznavajo prispevek ruskega predsednika Vladimirja Putina pri reševanju svetovnih problemov in uživa nespremenljivo spoštovanje v Kazahstanu kot globalni akter.

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je pozval Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), naj se vzdrži političnih dejanj in se upre pritisku ZDA in evropskih držav glede iranskega jedrskega programa. Med telefonskim pogovorom z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom je Aragči poudaril, da mora IAEA ohraniti svojo tehnično usmerjenost in se izogibati politiziranim pristopom.

Indija je odgovorila na trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Pakistan preizkuša jedrsko orožje. Tiskovni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva Randhir Jaiswal je izjavil, da so "nezakonite jedrske aktivnosti v skladu z zgodovino Pakistana". Trump je v intervjuju dejal, da Rusija, Kitajska in Pakistan preizkušajo jedrsko orožje.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

V Iraku so potekale parlamentarne volitve ob strogih varnostnih ukrepih in političnem bojkotu. Volitve so potekale v ključnem trenutku za državo in regijo, zaznamovala pa jih je tudi bojazen pred nizko volilno udeležbo in apatijo.

BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.